Rokomet je šport moči, hitrosti in taktične inteligence. Na igrišču velikem 40 × 20 metrov se dve ekipi neprestano izmenjujeta med obrambo in napadom, kjer lahko vsak korak, vsaka podaja in vsak strel spremenijo potek tekme.
Za nekoga, ki rokomet gleda prvič, se igra lahko zdi kot nadzorovan kaos. A pod vso to dinamiko se skriva natančno določen sistem pravil ter vlog, ki jih ima vsak igralec. Razumevanje osnovnih principov igre in nalog posameznih pozicij je ključno tako za uživanje v vrhunskih potezah igralcev kot tudi za vse, ki želijo rokomet bolje analizirati ali staviti na rokometne tekme.
Ko veš, kaj dela krožni napadalec in kakšna je vloga srednjega zunanjega, se igra odpre povsem na novo.

Igralec z žogo lahko naredi največ tri korake, preden začne z vodenjem ali poda soigralcu. Žogo lahko drži pri miru največ tri sekunde. Ta pravila silijo ekipe v hitro igro in stalno gibanje.
Šestmetrska črta označuje območje, ki je izključno vratarjevo. Napadalci lahko skočijo v prostor in zaključijo akcijo, a žoga mora zapustiti njihovo roko, preden se dotaknejo tal. Če stopijo na črto, je to prekršek.
Podobno kot v košarki lahko igralec vodi žogo. A ko jo po vodenju ponovno prime z obema rokama, je ne sme več začeti voditi – mora podati ali streljati.
Če sodniki ocenijo, da ekipa ne kaže namena napasti, signalizirajo pasivno igro. Ekipa ima nato le še nekaj podaj, da zaključi napad, kar preprečuje zavlačevanje.
Manjši prekrški se kaznujejo z rumenim kartonom. Za težje sledi izključitev za dve minuti, ekipa pa igra z igralcem manj. Rdeči karton pomeni izključitev do konca tekme.
Ekipa ima na igrišču sedem igralcev: šest v polju in enega vratarja. Vsaka pozicija ima specifične naloge, ki temeljijo na fizičnih in tehničnih sposobnostih igralca.
Vloga vratarja je veliko več kot le ustavljanje strelov. Je edini igralec, ki lahko uporablja noge pri obrambi v svojem prostoru. Vrhunski vratarji z obrambami rušijo samozavest nasprotnikov in pogosto začnejo hitre protinapade s podajami čez celotno igrišče proti krilom.
Če je vratar srce obrambe, je srednji zunanji možgani napada. Organizira igro, vodi tempo, prepoznava luknje v obrambi in ustvarja priložnosti za soigralce. Potrebuje izvrsten pregled nad igro, natančne podaje in hitre odločitve.
Njuna naloga je predvsem streljanje z razdalje – pogosto iz devetih metrov ali več. To so praviloma najmočnejši in najvišji igralci, sposobni dvigniti se nad obrambo in zadeti z izjemno močjo. Poleg močnega meta morata dobro sodelovati s krožnim napadalcem in krili.
Značilnosti vrhunskega zunanjega:
visoka postava in dober odriv
močan in natančen strel
igra "ena na ena"
usklajenost s pivotom
Krilni igralci so najhitrejši in najbolj eksplozivni. Odločilni so v protinapadih, saj po obrambi vratarja prvi stečejo proti golu. V postavljenem napadu zaključujejo iz zelo zahtevnih kotov, pogosto v skoku proti vratarjevemu prostoru. Potrebujejo vrhunsko tehniko, hitrost in natančnost.
Pivot je igralec izjemne telesne moči. Igra na šestih metrih, kjer se nenehno bori z obrambnimi igralci. Njegove naloge so: sprejem žoge s hrbtom proti golu, zaključevanje akcij iz neposredne bližine, postavljanje blokov in odpiranje prostora zunanjim igralcem. To je ena najzahtevnejših pozicij v rokometu.
Čeprav ima vsak svojo vlogo, rokomet temelji na popolni usklajenosti ekipe. V obrambi ekipe pogosto igrajo postavitve 6–0 ali 5–1, odvisno od taktike. V napadu uspeh prinašajo uigrane kombinacije, križanja zunanjih in pravočasne podaje pivotu in krilom.
Pozicije v rokometu niso zgolj mesta na igrišču – so specializirane vloge, ki zahtevajo poseben nabor sposobnosti. Od eksplozivnosti kril, inteligence srednjega zunanjega, moči zunanjih, nepopustljivosti pivota do umirjenosti vratarja – vsak del ekipe mora delovati brez napake.
Razumevanje teh vlog in osnovnih pravil dvigne spremljanje rokometa na povsem drugo raven. Za navdušence nad športom in predvsem za tiste, ki spremljajo stave v živo, to znanje odpira vrata globlji analizi, prepoznavanju ključnih dvobojev in taktičnih prednosti, ki lahko odločijo zmagovalca.