Evropska liga je eno najpomembnejših klubskih nogometnih tekmovanj na celini. Čeprav je v hierarhiji tekmovanj UEFA za Ligo prvakov, so lovoriko v njeni zgodovini osvojili nekateri največji evropski klubi, med njimi Liverpool, Juventus, Inter, Real Madrid, Chelsea, Manchester United, Atlético Madrid in Sevilla.
Današnja UEFA Europa League je nastala iz Pokala UEFA, ki je bil ustanovljen v sezoni 1971/72. V več kot pol stoletja so se spreminjali ime, število udeležencev in sistem tekmovanja, pa tudi športne stave nanj, osnovna ideja pa je ostala enaka – klubom iz različnih evropskih lig ponuditi še eno pot do velike mednarodne lovorike.

Pokal UEFA je bil ustanovljen leta 1971 kot tretje veliko klubsko tekmovanje UEFA, poleg Pokala evropskih prvakov in Pokala pokalnih zmagovalcev.
Novi turnir je nadomestil Pokal velesejemskih mest, tekmovanje, ki je obstajalo od 50. let prejšnjega stoletja, a ni bilo pod neposrednim nadzorom UEFA. Z ustanovitvijo Pokala UEFA so bila uvedena enotna pravila, sistem sojenja in disciplinski predpisi pod nadzorom evropske nogometne zveze.
V prvi izvedbi je sodelovalo 64 klubov. Tekmovanje je potekalo izključno po izločilnem sistemu, vsak dvoboj pa je bil sestavljen iz tekme doma in v gosteh.
Prvi zmagovalec je bil Tottenham. Angleški klub se je v finalu leta 1972 pomeril z Wolverhamptonom in slavil s skupnim izidom 3:2. Prvo tekmo v Wolverhamptonu je Tottenham dobil z 2:1, povratna tekma v Londonu pa se je končala z 1:1.
V 70. in 80. letih je imel Pokal UEFA še posebej velik športni pomen. V takratnem sistemu je v Pokal evropskih prvakov odšel le državni prvak, zato so v Pokalu UEFA pogosto nastopali drugi, tretji in četrti najboljši klubi najmočnejših evropskih lig.
Liverpool je tekmovanje osvojil v letih 1973 in 1976, Borussia Mönchengladbach v letih 1975 in 1979, med zmagovalci tistega obdobja pa so bili tudi Juventus, Feyenoord in PSV.
Osemdeseta leta so prinesla še večjo raznolikost. Naslove so osvajali Eintracht Frankfurt, Ipswich Town, IFK Göteborg, Real Madrid, Bayer Leverkusen in Napoli. Real Madrid je v letih 1985 in 1986 osvojil dva zaporedna naslova, Diego Maradona pa je Napoli leta 1989 popeljal do lovorike.
Ob koncu 80. let in v 90. letih so še posebej prevladovali italijanski klubi. Napoli, Juventus, Inter in Parma so skupaj osvojili vrsto lovorik in Serie A naredili za najvplivnejšo ligo tistega obdobja v tem tekmovanju.
Prvih 26 izvedb Pokala UEFA se je končalo s finalom, ki je bil sestavljen iz dveh tekem – po ena na stadionu vsakega finalista.
To se je spremenilo v sezoni 1997/98, ko so uvedli finale na eni tekmi na vnaprej določenem nevtralnem stadionu.
Prvi tak finale je bil odigran leta 1998 na Parku princev v Parizu. Inter je s 3:0 premagal Lazio, gole pa so dosegli Iván Zamorano, Javier Zanetti in Ronaldo.
Oblika finala z eno tekmo se je ohranila do danes.
Še ena velika sprememba se je zgodila leta 1999, ko je UEFA ukinila Pokal pokalnih zmagovalcev.
Klubi, ki bi prej nastopali v tem tekmovanju, so bili vključeni v Pokal UEFA. Hkrati se je okrepila povezava z Ligo prvakov, zato so ekipe, izločene v določenih fazah najmočnejšega evropskega tekmovanja, sezono nadaljevale v Pokalu UEFA.
Galatasaray je leta 2000 postal prvi klub, ki je sezono začel v Ligi prvakov, nato pa osvojil Pokal UEFA. V finalu je po izvajanju enajstmetrovk premagal Arsenal in tako postal prvi turški klub z veliko evropsko lovoriko.
Nova velika sprememba je sledila v sezoni 2004/05, ko je bil uveden skupinski del. Štirideset klubov je bilo razporejenih v osem skupin s po petimi ekipami, vsaka ekipa pa je odigrala štiri tekme – dve doma in dve v gosteh.
UEFA je leta 2008 napovedala veliko prenovo tekmovanja, od sezone 2009/10 pa je Pokal UEFA dobil novo ime – UEFA Europa League oziroma Evropska liga.
Sprememba ni bila samo v imenu. Uvedeni so bili nova celostna podoba, drugačen sistem kvalifikacij in skupinski del z 48 klubi, razporejenimi v 12 skupin.
Prvo izvedbo pod novim imenom je osvojil Atlético Madrid. V finalu leta 2010 v Hamburgu je španski klub po podaljšku premagal Fulham z 2:1, in sicer po zaslugi drugega gola Diega Forlána v 116. minuti.
Od sezone 2014/15 si zmagovalec Evropske lige zagotovi tudi nastop v Ligi prvakov v naslednji sezoni. Sevilla je z osvojitvijo lovorike leta 2015 postala prvi klub, ki je izkoristil to novo pravilo.
Če obstaja klub, ki ga še posebej povezujemo s tem tekmovanjem, je to Sevilla.
Španski klub je rekordnih sedemkrat osvojil Pokal UEFA oziroma Evropsko ligo. Prva dva naslova je osvojil v letih 2006 in 2007, nato pa je Sevilla nanizala edinstven niz treh zaporednih lovorik v letih 2014, 2015 in 2016.
Šesti naslov je osvojila leta 2020 z zmago proti Interju, sedmega pa leta 2023 po izvajanju enajstmetrovk proti Romi. Sevilla je pri tem zmagala v vseh sedmih finalih Pokala UEFA in Evropske lige, v katerih je nastopila.
Za njo so s po tremi naslovi Inter, Liverpool, Juventus, Atlético Madrid in Tottenham. Tottenham se je tej skupini pridružil z osvojitvijo lovorike leta 2025.
Po dva naslova imajo Borussia Mönchengladbach, Feyenoord, IFK Göteborg, Real Madrid, Parma, Porto, Chelsea in Eintracht Frankfurt.
Španski klubi so skupno osvojili rekordnih 14 lovorik, angleški 11, italijanski pa deset.

Posebno mesto v zgodovini Evropske lige pripada Unaiju Emeryju.
Španski trener je s Sevillo med letoma 2014 in 2016 osvojil tri zaporedne naslove, leta 2021 pa je z Villarrealom v finalu premagal Manchester United.
Peto lovoriko je osvojil leta 2026 kot trener Aston Ville. Angleški klub je v finalu v Istanbulu s 3:0 premagal Freiburg, gole pa so dosegli Youri Tielemans, Emiliano Buendía in Morgan Rogers.
Aston Villa je tako osvojila svojo prvo Evropsko ligo in postala 31. različni klub, ki je dvignil lovoriko Pokala UEFA ali Evropske lige. Emery je s petimi naslovi še utrdil status najuspešnejšega trenerja v zgodovini tekmovanja.

Zgodovine tekmovanja niso zaznamovali le klubi. Med igralci ima posebno mesto Henrik Larsson, ki je s 40 zadetki po statistiki UEFA najboljši strelec v zgodovini Pokala UEFA in Evropske lige.
Za njim je Pierre-Emerick Aubameyang s 37 zadetki, Klaas-Jan Huntelaar pa jih je dosegel 34.
Po številu nastopov je na prvem mestu João Moutinho z 99 tekmami, pred Giuseppejem Bergomijem s 96.
Seveda primerjava različnih obdobij ni povsem preprosta. Število tekem in oblika tekmovanja sta se večkrat spremenila, zato so imeli igralci v nekaterih obdobjih več priložnosti za nastope in gole kot tisti iz časa, ko se je igralo izključno po izločilnem sistemu.
Še ena velika reforma velja od sezone 2024/25. Tradicionalni skupinski del je bil ukinjen in nadomeščen z enotnim ligaškim delom s 36 klubi.
Vsaka ekipa odigra osem tekem proti osmim različnim nasprotnikom, štiri doma in štiri v gosteh, zato so tudi stave v živo v tej fazi še posebej zanimive. Vsi klubi so uvrščeni na skupno lestvico.
Prvih osem po ligaškem delu se neposredno uvrsti v osmino finala. Klubi od devetega do 24. mesta igrajo dodaten dvoboj za preostalih osem mest v osmini finala, ekipe od 25. mesta navzdol pa končajo evropsko sezono. Nato sledi klasični izločilni del do finala.
Isti sistem velja tudi v sezoni 2026/27, ki je 56. izvedba tekmovanja in 18. od preimenovanja Pokala UEFA v Evropsko ligo. Finale bo 26. maja 2027 na stadionu Frankfurt v Nemčiji.
Zmagovalec si bo, če se ni že uvrstil prek domačega prvenstva, zagotovil mesto v ligaškem delu Lige prvakov 2027/28.
Evropska liga je v svoji zgodovini pogosto ponujala drugačne zgodbe kot Liga prvakov. Lovoriko so osvajali evropski velikani, pa tudi klubi, ki jim je prav to tekmovanje pomenilo največji mednarodni uspeh.
Od prve Tottenhamove lovorike leta 1972 prek italijanske prevlade v 90. letih in rekordnega niza Seville do Emeryjevega petega zmagoslavja leta 2026 in današnjega ligaškega dela s 36 klubi se je tekmovanje nenehno prilagajalo spremembam evropskega nogometa.
Spremenili so se ime, oblika in pot do finala, pomen lovorike pa ni izginil. Evropska liga klubom še vedno ponuja priložnost, da osvojijo velik evropski naslov, si priborijo mesto v Ligi prvakov in svoje ime zapišejo ob bok nekaterim najbolj znanim ekipam v zgodovini evropskega nogometa.